Kotorski DPS je izrazil kritiko do "evropejca" Slavena Radunovića, češ da bo za Kotor največ storil, ko bo prenehal s svojo specifično skrbjo zanj. Pozvali so k odložitvi političnih dogovorov v prid prednostnega obravnavanja Kotorja in Boke.
Članica Saveta RTCG, Marijana Camović Veličković, naj bi obmanula člane Administrativnega odbora parlamenta. Trdila je, da niso resnične informacije o njenih grožnjah z odvzemom kvoruma na sejah Saveta, vendar zapisniki kažejo drugačno sliko.
Črnogorski PEN center je izrazil resno zaskrbljenost nad prijavo, ki jo je žena podgoriškega župana Saše Mujovića vložila zoper novinarko Vesno Rajković Nenadić. Po mnenju PEN centra to dejanje kaže na to, da se institucionalni mehanizmi v Črni Gori aktivirajo ne za zaščito državljanov, temveč za varovanje moči in privilegijev. Poudarjajo, da če je "papuča" postala nov simbol ogroženosti močnih, potem je družba "bosa pred zakonom".
Demokratska partija socijalista (DPS) je kazensko ovadbo, ki jo je minister za obrambo Dragan Krapović vložil proti Predragu Boškoviću, označila za nadaljevanje "prljave kampanje, podmetanja in revanšizma". DPS trdi, da Krapović s tem poskuša kompromitirati visoke državne funkcionarje iz obdobja vladavine DPS-ja, medtem ko sam ne ubeži odgovornosti zaradi zlorabe 1,56 milijona evrov državnega denarja, kot je ugotovila proračunska inšpekcija.
Novinarka Vesna Rajković-Nenadić je bila prijavljena policiji in se sedaj sooča s sodnim postopkom, ker je na družbenih omrežjih komentirala "fuš" Diorjeve papuče soproge podgoriškega župana Saše Mujovića, Danijele Mujović. Ta naj bi novinarko prijavila, češ da se oblačijo kot vsi v Kotonu.
Iran je pred srečanjem v Istanbulu z evropskimi predstavniki ponovno poudaril svoje "nesporno" pravo na bogatenje urana. Hkrati je Teheran zagrozil z izstopom iz Sporazuma o neširenju nuklearnega orožja, če se bo nadaljeval pritisk na iranski jedrski program.
Potem ko je minister za prostor, urbanizem in državno lastnino, Slaven Radunović, predlagal referendum o statusu Kotora na Unescovi listi svetovne dediščine, so se pojavili ostri odzivi. Podpredsednica Građanskega gibanja URA, Ana Novaković Đurović, je predlog označila za nesmiselnega in posledico neznanja, ki naj bi vodil v devastacijo Boke Kotorske in njen izbris z zemljevida svetovne dediščine. Poudarila je, da bo to imelo poguben vpliv na celotno Črno goro. Nekdanji minister za javno upravo, Marash Janović, pa je kritiziral delovanje vlade, ki je na oblasti leto dni, in dejal, da je ta sposobna le uničevanja, pri čemer je omenil več kot štiri desetletja Kotorske zaščite pod okriljem Unesca.
Črna Gora je potrdila pričakovanja glede podpore Irske pri zapiranju pogajalskih poglavij v EU do konca leta 2026. Poleg tega so se začela dela na rekonstrukciji Srednje elektro-ekonomske šole v Bijelom Polju, s čimer se izboljšujejo prostori za izobraževanje.
Demokratska partija socijalista (DPS) je ostro kritizirala premierja Milojka Spajića zaradi njegovega ravnanja na zadnji seji Sveta za nacionalno varnost. Po mnenju DPS je Spajić prevzel narativ Demokratskega fronte (DF) in Demokratov ter čelnike varnostnega sektorja aboliral odgovornosti namesto, da bi jih zamenjal. Stranka je ocenila, da slike in sporočila s seje delujejo nadrealno in izpostavila, da bodo za vse posledice odgovarjali Spajića.
Evropska unija je namenila 150 milijonov evrov nepovratne pomoči za nadaljevanje gradnje avtoceste Bar–Boljare, in sicer za odsek Mateševo – Andrijevica. Kot je poudaril veleposlanik EU Johan Satler, gre za ključno strateško investicijo v prihodnost Črne Gore, še posebej njene severne regije. EU skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) zagotavlja finančno podporo za izboljšanje prometne povezanosti države.
Beograjski odvetnik Jugoslav Tintor je opisal zaslišanja prorektorice za finance Zorice Vujić in prorektorja za nastavo Dejana Filipovića kot dogajanje v "kafkijanski atmosferi", pri čemer naj niti policisti ne bi vedeli, kaj dejansko preiskujejo. Obstajajo ugibanja, ali je Jasmina Vasović postala najnovejša žrtev notranjih obračunov v pravosodju, pri čemer naj bi bila iz nekdanje "Vučićeve prijateljice" preusmerjena v kategorijo osumljenk za "anti-državno dejavnost" v režimskih medijih. Ti dogodki naj bi odražali večmesečni konflikt med različnimi strujami v srbskem pravosodju, ki naj bi ga vodila beograjski glavni tožilec Nenad Stefanović in republiška tožilka Zagorka Dolovac.
Vodja poslanske skupine SD in predstavnik Evropskega zavezništva Boris Mugoša je sporočil, da je potrditev Sveta Evrope prispela glede neprimernosti sprejemanja sprememb zakona o javnih zbirkah. Po potrditvi s strani OZN, je sedaj tudi Svet Evrope potrdil, da se predlagane spremembe zakona ne bi smele sprejeti. Mugoša je zato pozval poslance vladajoče večine, naj ne glasujejo za te spremembe.
Premierja Velike Britanije in Indije, Keir Starmer in Narendra Modi, sta podpisala nov trgovinski sporazum. Sporazum, ki je bil objavljen maja, več kot tri leta po začetku pogajanj, predvideva znižanje carin na medsebojni izvoz. Britanska vlada je sporočila, da se bodo carine na britansko blago znižale s 15 na tri odstotke, s čimer naj bi okrepili izvoz hrane, začimb in alkoholnih pijač med državama.
Predstavnik opozicije, Mašković, je napovedal, da ga bodo jutri zaslišali na policiji zaradi njegove nedavne tiskovne konference. Mašković je izpostavil, da za vzdušje, v katerem se nadzor zamenjuje z represijo, politično odgovornost nosi župan Saša Mujović. Izpostavil je, da oblast s takšnimi dejanji posega po zastraševanju.
Tamara Lompar, odbornica Evropskega zavezništva v Skupščini občine Kotor, je ostro kritizirala obravnavo Kotorja kot zgolj ene točke v prostorskem načrtu. Poudarila je, da ne gre več za politiko ali ideologijo, temveč za namerno izbiro primitivizma, neznanja in zavestnega nazadovanja. Lomparjeva je izrazila začudenje nad nesposobnostjo nekaterih ključnih funkcionarjev, da prepoznajo vrednost Kotorja, in je zgrožena nad dvomljivci, ki postavljajo pod vprašaj temelje njihove identitete, ponosa in mednarodne prepoznavnosti.
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je Črni gori odobrila kredit v višini 200 milijonov evrov za gradnjo drugega odseka avtoceste od Mateševa do Andrijevice. Ta sredstva, skupaj s 150 milijoni evrov nepovratne pomoči EU, naj bi omogočila nadaljevanje ključnega infrastrukturnega projekta. Poslanec Evrope zdaj Gordan Stojović je poudaril pomen teh financiranj za evropsko perspektivo Črne gore, medtem ko je ministrica za promet Maja Vukićević izpostavila, da bo nov odsek bistveno spremenil podobo severa države.
V sklopu obiska v Turčiji se je reis Islamske skupnosti v Črni gori Rifat Fejzić v Istanbulu srečal s turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom. Fejzić je sogovornika seznanil z razmerami Islamske skupnosti in aktualnimi dogodki v Črni gori ter izpostavil pomen turške podpore na področju izobraževanja, humanitarnega delovanja in ohranjanja islamske tradicije. Minister Fidan je potrdil polno podporo delu Islamske skupnosti in poudaril pomen ohranjanja stabilnosti ter medverskega dialoga v državi.
Kotorski odbor Gibanja Evropa zdaj (PES) je odločno zavrnil predlog za referendum o statusu Kotora na seznamu Unescove svetovne dediščine. Odbor je poudaril, da je Unescov status mesta neoporečna kulturna in civilizacijska vrednota globalnega pomena, ki je ne smemo postavljati pod vprašaj. Kot je bilo navedeno, trajnostni razvoj ne sme biti izgovor za potlačitev temeljnih vrednot, ki opredeljujejo mesto v mednarodnem okolju.
Ministarstvo ekologije, održivog razvoja i razvoja sjevera (MERS) iz Crne Gore poručilo je da neće podržati inicijative za izuzimanje delova teritorije iz Nacionalnog parka Skadarsko jezero iz UNESCO procesa nominacije za rezervat biosfere. Iz MERS-a su istakli svoju posvećenost očuvanju prirodnih resursa Crne Gore, naglašavajući posebno mesto koje Skadarsko jezero zauzima kao jedno od najvažnijih vodenih i biodiverzitetskih područja na Balkanu.
Građanska inicijativa "Spasimo Brezna" iz Gornjih Brezana uputila je apel ministru prostornog planiranja, urbanizma i državne imovine Slaven Radunoviću te ostalim najvišim državnim zvaničnicima, uključujući predsjednika Jakova Milatovića, premijera Milojka Spajića i predsjednika Skupštine Andriju Mandića. Mještani traže produženje roka za javnu raspravu, pozivajući se na poštovanje zakona, Ustava i međunarodnih konvencija.